Vedno znova me presenečajo knjige slovenskih avtorjev, ki jih še vedno premalo cenimo in beremo. Ampak se mi kljub temu zdi, da napredujemo in, da se vse pogosteje znajdejo na naših knjižnih seznamih.
Tudi Druga žena je na seznamu tistih, ki so me letos presenetile.
Opis iz zadnje platnice:
V knjigi Druga žena ALENKA KESAR odkrito, iskreno in brezkompromisno opiše svojo ločitev po dvaindvajsetih letih zakona in srečanje, ki v njeno življenje prinese ljubezen na prvi pogled, z njo pa tudi izzive ustvarjanja novega družinskega življenja z drugim možem Kamenkom. Srčna in ganljiva resnična zgodba vas bo potegnila v vrtiljak čustev, bolečine, vznemirjenja in vznesenosti ob ljubezni, ki je premagala vse ovire. To je izpoved, zapisana brez filtra in olepševanja, ki vrača vero v ljubezen.
Kaj pa menim jaz?
Mogoče te zanima kako sem sploh prišla do te knjige. Mogoče te ne, ampak že od malega imam navado, da tudi, če nekoga nekaj ne zanima ravno, mu potem vseeno to povem.
Alenke Kesar nisem poznala. Vedela sem, da je vodila Vizito, ampak tega nisem nikoli spremljala. Sem pa lani sodelovala pri projektu Savinjčani beremo. V katalogu knjig sem takrat opazila dve knjigi, ki ju je napisal njen mož. Mislim, kdo si ne bi želel prebrati knjige z naslovom Mene ne bo noben jebo ali pa knjige z naslovom Žena ima vedno prav. V teh dveh knjigah sem na nek način spoznala razširjeno družino Kesar in, ko sem po nekaj mesecih naletela na objavo, da je nastala knjiga Druga žena, sem vedela, da jo moram prebrati. Minilo je sicer nekaj časa, da sem do knjige prišla, ampak, ko pa sem, je nisem spustila iz rok.
O čem govori knjiga je razvidno že iz opisa zgoraj, zato bom prešla k bistvu (končno).
Alenka v knjigi res iskreno pove svojo zgodbo od ločitve do poroke, ko je postala druga žena. Zgodba ni preprosta, saj nobena življenjska zgodba ni preprosta. Je pa zapisana na način, da se ti njeno življenje res približa. Opisi so tako odprti, da se ti zdi, da si še ti začutil tiste občutke, ki so napisani. Na trenutke se smeješ, na trenutke bi najraje skupaj z njo zajokal.
Vsaka zgodba ima svoj naslov, ampak si sledijo v zaporedju in tvorijo čudovito celoto. Nekatere so krajše, spet druge malo daljše. Zdi se mi, da bi o vsaki od njih znala nekaj povedati, saj ima čisto vsaka nekaj, kar ne zapusti tvojega spomina zlahka. Kljub temu, pa mi je najbolj v spominu ostala zgodba, ki ima naslov Špela. Dolga je zgolj malo več kot dve strani in pol, ampak takrat sem jo res začutila. Tisti, ki me poznajo vedo, da sem tudi sama šla čez izgubo zelo dobre prijateljice in ravno zato, sem vsako zapisano besedo še bolj začutila.
”Skozi majhno kapljico zavesti mi je šlo
samo, da to ne more biti res.”
Druga žena, str. 140
Pa še k malo bolj zabavnim in lepim delom knjige. Všeč mi je bila Pri njegovi mami. Spoznavanje tašče je vedno posebno doživetje, sploh kadar si pri tem uspeš narediti še malo sramote. Zelo posebna je bila tudi njuna zaroka, ta me je res nasmejala. Sočustvujem s Kamenkom in, ko prebereš o tej zaroki, boš verjetno tudi ti. Da pa ne pozabim, res mi je zelo všeč odnos vseh v tej razširjeni družini. Torej tudi to, kako lepo se razumejo Alenka, njen bivši mož, Kamenko in njegova bivša žena.
Me pa vseeno zanima ali je tudi Kamenko kdaj razmišljal o tem, da je drugi mož, kot Alenka o tem, da je druga žena.
”Dolgo sem potrebovala, da sem predelala
to ”drugo ženo”.”
Druga žena, str. 198
Na prednji platnici knjige je zapisano ”Iskrena in ganljiva izpoved, ki vrne vero v ljubezen.”
Res je iskrena. Alenka z nami razkrije veliko svojih občutkov, smeha in solz. Zaradi te knjige še bolj verjamem, da je čisto za vsakega od nas nekje nekdo, ki je ustvarjen samo za nas. Sploh pa je vseeno ali to osebo spoznaš pri dvajsetih, v čudovitih štiridesetih ali v zrelih šestdesetih. Mogoče celo kasneje.
”Ljubezen je vedno začetek.”
Druga žena, str. 197
Knjiga se zaključi z epilogom, ki ga je napisal Kamenko. Kot se zanj spodobi, jo je napisal na način, da bralca res nasmeji. Zaključi pa s čudovitim ampak še vedno zabavnim zapisom. Kot pravi sam, je to njegova: ”Zgodba s srečnim koncem. ”
Vesela sem, da sem prebrala to knjigo in priporočam jo tudi tebi. Kar s težkim srcem jo bom vrnila v knjižnico.
Želim vam lep začetek tedna in, da preberete kaj dobrega
