Knjiga s katero ugotoviš, kako prepletena so dejansko naša življenja, pa naj bo to posredno ali neposredno.
Redko posegam po kratkih zgodbah in vedno se na koncu vprašam, zakaj jih tako redko vzamem v branje.
Opis iz zadnje platnice:
Glavni junak prozne zbirke Četrt ob obvoznici je mesto, natančneje – veliko mesto in čisto konkretno – Sofija. Kot vsaka prestolnica je tudi Sofija nedvomni center in obraz naroda pa tudi teritorij za dogodke, toda Ljahova rezko preusmeri svojo pozornost k njeni periferiji. Zbirka vsebuje trinajst kratkih zgodb in ima ciklično strukturo.
Kaj pa menim jaz?
Knjigo sem prejela že nekaj časa nazaj. Ravno sem se nekam odpravljala in preden sem šla, sem pokukala še v nabiralnik. V njem je čakal paketek z mojim imenom, v katerem je bila ta knjiga. Vedno, ko grem kam s sestro, jo moram čakati. Tudi tokrat je bilo tako, zato sem v tistem kratkem času, ko sem jo čakala, prebrala prvo zgodbo od trinajstih. Njen naslov je Srečko in priznam, da sem bila kar malo vesela, ko nisem imela več priložnosti za branje, saj se mi zdi, da je to knjiga, ki jo moraš brati z majhnimi odmori, da lahko vsako zgodbo začutiš in o njej razmisliš.
Sicer pa mi v nadaljevanju odmori niso uspevali, ker me je pripravila do tega, da je nisem mogla nikakor odložiti. Njena struktura je ciklična. V njej ravno zato spoznaš kako so življenja ljudi prepletena in zato vedno znova razmišljaš koga iz prejšnje zgodbe boš srečal v naslednji zgodbi.
Vsaka zgodba je drugačna in v vsaki zgodbi spoznaš del življenja nekoga drugega, ampak, najdeš pa v njem tudi nekoga iz prejšnjih zgodb. Nikoli ne veš, koga pričakovati oziroma kdo bo v tistem trenutku prekrižal potem trenutnemu liku zgodbe.
Branje je tekoče in hitro se znajdeš na sredini knjige. Všeč mi je predvsem, da so v glavnih vlogah mali ljudje in tako res spoznamo življenja navadnih ljudi, ki jim ni postlano z rožicami in, ki jim v življenju tudi zdaj ni najlažje. Vseeno pa to niso zgodbe, ki bi te spravljale v obup. Vsekakor te pripravijo do tega, da razmišljaš, ampak v njih najdeš tudi optimizem. Nekateri stavki so napisani tako čudovito, da jih prebereš znova in znova le zato, ker so res napisani s takimi besedami, da samo bereš in si misliš: ”Waaaw.”
”Toda zdaj je vzniknila iz pretresljivega tona
modrih misli, podobno kot izkopan antični
predmet, katerega sijaj je danes stokrat
dražji.”
Četrt ob obvoznici – Pogrebist, str. 66
Težko bi izbrala svojo najljubšo zgodbo, saj sem v vsaki dobila nekaj drugega, kar pa je bistvo knjige. Vseeno pa to ne pomeni, da so mi všeč vse zgodbe. Najde se tudi kakšna, s katero se nisva najbolj povezali. Ubistvu, če zdaj dobro razmislim, je bila takšna samo ena, pa še to bolj zato, ker se mi je malo vlekla. Ampak vseeno se je našel v njej odstavek, ki mi je popravil vtis zgodbe. Tako, da spet ne morem trditi, da se nikakor nisva našli. Malo zmedeno, kajne?
”Moral je tavati, misliti, govoriti sam s sabo,
s podobo na svojih prsih, moral je gledati
svet in čutiti njegovo življenjskost.’‘
Četrt ob obvoznici – Moji sprehodi, str. 53
Rada berem knjige, ki mi dajo za razmišljati toliko, da po enem tednu še vedno ne morem čisto opisati vsega kar si mislim. Ko ti je nekaj res všeč, ampak ne veš kako to povedati. Rekla bi, da je pisateljica naredila odlično delo, prevajalka pa nič slabšega. Mogoče se res že ponavljam, ampak knjiga je res vredna branja.
”Neverjetno, od kod se je vzelo to seme
brezdušnosti in na kakšna plodna tla je
padlo in se razraslo, da ne moreš več
izruvati njegove žilave korenine.’‘
Četrt ob obvoznici – Hočem biti hudobna, str. 115
Četrt ob obvoznici je pravzaprav del knjižne zbirke Stopinje, kjer najdeš tudi kar nekaj drugih knjig in upam, da čim prej preberem še kakšno.
Hvala LUD Literatura za recenzijski izvod, mene je res prepričal.
Ne pozabi izkoristiti še zadnjih dveh dnevov, ki sta ostala za Slovenski knjižni sejem.
Lepo se imej in preberi kakšno dobro knjigo, Četrt ob obvoznici je vsekakor ena izmed teh.