Telefon v vetru – Laura Imai Messina

Ko nekoga izgubimo, si zaželimo, da bi ga še enkrat videli, objeli, poljubili ali pa mu povedali še nekaj zadnjih besed. Leto 2021 sem začela s knjigo Telefon v vetru. Prebrala sem jo ravno v začetku novega leta, ko je staro odšlo in nas zapustilo. Bi mu želela kaj povedati? Ne. Ampak knjiga ne govori o tem, govori pa o izgubi, žalosti in hkrati o novem upanju in koščkih pozitivnosti.

Opis iz zadnje platnice:

Ko Yui v cunamiju izgubi mater in hčer, se ji podre svet. Nekega dne sliši za vrt na pobočju gore na severovzhodu Japonske, kjer stoji telefonska govorilnica s črnim telefonom z okroglo številčnico. Ljudje že leta potujejo tja, da bi spregovorili v slušalko in prenesli svoja sporočila ljubljenim, ki jih ni več na tem svetu …

 

 

Kaj menim o knjigi?

Ob branju knjige sem si zaželela, da bi odšla do te govorilnice. Verjetno pa bi tudi sama ravnala podobno kot Yui. Včasih imaš sicer veliko za povedati, potem pa besede nekako kar ne pridejo.

Knjiga nas opomni, da izgubo vsak doživlja drugače, kar seveda vsi vemo in nam je popolnoma jasno, dokler temu ni tako. Včasih od ljudi, ki žalujejo, pričakujemo določeno vedenje in če ga ne dočakamo se nam zdi to kar malo čudno. Pomembno je, da se zavedamo, da tako kot smo si različni mi, tako se razlikuje tudi naše sprejemanje izgube in žalovanje .

 

”Sčasoma sta Yui in Takeshi odkrila, da je

Telefon v vetru kot beseda, ki se za vsako

osebo drugače sklanja, da so si žalovanja

sicer vsa podobna, a so si hkrati tudi

povsem različna.’

Telefon v vetru, str. 87

 

V knjigi najdeš veliko citatov, ki si jih je vredno zapomniti, zapisati ali jih ohraniti na nek drug način. Napisana je na čudovit način in z zanimanjem obračaš liste. Razdeljena je v dva dela, njena posebnost pa je tudi ta, da v vsakem sodem poglavju najdeš zanimivosti, odgovore na vprašanja, statistiko, dejstva, ki so na tak ali drugačen način povezani z liki iz knjige. Vsako liho poglavje pa tvori zgodbo o Yui, Takeshiju, govorilnici in mnogih drugih, ki sta jih glavna lika spoznala ob obiskovanju govorilnice.

Všeč mi je na kakšen način je predstavljena Yui. Deluje kot ženska, ki točno ve, katere besede uporabiti, da jo ljudje slišijo, ko jo morajo slišati. Njena izguba je težka in človek se po njej stežka pobere. Kako točno se je z vsem skupaj spopadala ona, boš moral_a ugotoviti sam_a, povem pa ti, da ti ne bo žal, če prebereš njeno zgodbo. Pa ne samo njeno, saj se v knjigi skriva kar nekaj zgodb. Različnih, podobnih, vsekakor imajo nekaj skupnega.

 

 

Knjiga pa je posebna tudi v svoji zunanjosti. Njena naslovnica je čudovita in tudi na dotik je vsekakor drugačna. Najbolj je sicer pomembna notranjost, v kateri se ti razkriva ena zanimiva, žalostna in hkrati zgodba polna upanja. Na začetku sem jo sicer gledala od daleč in se je zaradi tega kar naj bi prinašala, kar malo izogibala. Na koncu pa sem jo kljub temu vzela v roke in ni mi žal, da sem jo.

 

”Tudi sama je bila prepričana, da besede,

izgovorjene ali prebrane, prihajajo k ljudem

sicer po naključju, vendar ne brez namena.’

Telefon v vetru, str. 209

 

Ob samem branju sicer nisem razmišljala o tem, ampak zdaj, ko pomislim za nazaj, me vse skupaj spominja tudi na nedavni potres. Yui je namreč izgubila svojo mati in hčer zaradi cunamija, ki ga je povzročil podvodni potres, ki se je dejansko zgodil 11. marca 2011. Prav tako je pred dnevi Hrvaško močno streslo in tudi tam so umrli ljudje. Številke sicer niso primerljive, a kljub temu, jih je bilo preveč. Ob tem se zaveš kako je vse skupaj minljivo in, da se lahko zgodi, da že v naslednjih nekaj sekundah izgubiš vse in ne, ne govorim samo o materialnih stvareh.

Nekaj za konec:

Telefon v vetru je prijeten opomnik, da tudi, ko izgubimo nekoga, moramo živeti dalje. Ne takoj, saj na to niti nismo pripravljeni, ampak s časoma si moramo dovoliti biti srečni.

 

”Ker je ljubezen pravi čudež. Tudi tista

druga, tista, ki se prikrade po pomoti.’

Telefon v vetru, str. 88

 

Hvala založbi Vida za recenzijski izvod, vi pa lahko svojega dobite na spletni strani.

Želim vam lep začetek tedna in, da preberete kaj dobrega

USTVARJALKA BLOGA

Knjižni šepet | badgerka

Knjigoljubka, oboževalka kave, ljubiteljica morja, jesenski otrok, dekle s tatuji (ki si jih seveda želi še več), bodoča magistrica.

Martina | 27 | Slovenija

Priljubljene objave

Trenutna branja

Podpri me

Bodi na tekočem

Prijavi se na novičke in nikoli ne zamudi novih objav, nagradnih iger in drugih novosti.